Pomen kalija v prehrani

Kalij je med najpomembnejšimi kationi celične tekočine, saj ima ključno vlogo pri vzdrževanju tekočinskega in elektrolitskega ravnotežja, ter prevajanja živčnih impulzov. Tako je izrednega pomena za pravilno krčenje mišic, delovanje živčnega sistema in ohranjanja celične polarnosti [1].

Večina kalija v telesu se nahaja znotraj celic, od tega ga največ vsebujejo mišične celice in celice kosti (90-95%) [2], ostalo pa jetrne in kožne celice ter rdeče krvničke [1]. Skupna količina kalija v telesu tako znaša 40-55 mmol/kg telesne teže. To pomeni, da telo povprečne 70 kg težke odrasle osebe vsebuje 110-150 g kalija, pri čemer je le 2% tega v zunajcelični tekočini. Natančneje, koncentracija kalija v zunajcelični tekočini znaša med 3,5 in 5,5 mmol/L, v znotrajcelični tekočini pa je ta koncentracija veliko večja (~150 mmol/L). Obratno velja za natrij, ki je glavni kation zunajcelične tekočine. Tam njegova koncentracija znaša 140-150 mmol/L, znotraj celic pa koncentracija doseže 14-15 mmol/L. Tovrstno razmerje med natrijem in kalijem je pomembno, saj njuno gibanje preko celičnih membran (s pomočjo Na+/K+ črpalke) ohranja celične funkcije in njihovo polarnost (ki je ključna za prevajanje električnih signalov, predvsem v mišičnih in živčnih celicah) [2,3].

Absorbcija kalija poteka v tankem črevesu, kjer se v normalnih okoliščinah absorbira približno 90% kalija [2]. Glavna pot izločanja odvečnega kalija je preko ledvic, skozi katere se izloči povprečno 77-92% kalija. Manjše količine (10-20%) se izločijo tudi preko blata; v primeru večjega vnosa prehranske vlaknine, diareje ali nezadostnega delovanja ledvic, pa se ta količina lahko poveča [1,2].

Hipokalemija

Kadar je koncentracija kalija v serumu <3,5 mmol/L, govorimo o hipokalemiji, ki je v zdravi populaciji redka. Vzroki zanjo so različni – kronična diareja, bruhanje, hude opekline ali motnje v delovanju ledvic (prekomerno izločanje). Možna je tudi hipokalemija, pri kateri je pravzaprav kalija v telesu zadosti, vendar zaradi previsoke koncentracije inzulina, kateholamina ali metabolične alkaloze, pride do prevelikega privzema kalija iz seruma v celice (angl. intracelular shift). Pomanjkanje kalija zaradi nezadostnega vnosa preko hrane je zelo redko; lahko se pojavi v primeru dolgotrajne, izrazito nizkoenergijske prehrane, kjer je vnos kalija <390 mg/dan. [1,2,4]

Hiperkalemija

Hiperkalemija je definirana kot koncentracija kalija v serumu nad 5,5 mmol/L pri odraslih. V splošni, zdravi populaciji je zelo redka, saj je koncentracija kalija običajno dobro regulirana. Možni vzroki za razvoj hiperkalemije so napake v delovanju ledvic, pretiran vnos prehranskih dopolnil s kalijem ali preko parenteralne prehrane. Pojavi se lahko tudi pri končnem stadiju ledvične odpovedi. [1,2]

---

Priporočen dnevni vnos kalija

Pri nekaterih hranilnih snoveh, kot je kalij, ni mogoče določiti natančnih človekovih potreb. V teh primerih so bile določene ocenjene vrednosti, ki so bile izpeljane iz prehrane zdravih skupin prebivalstva. Ocenjene vrednosti za priporočen vnos kalija so tako navedene v spodnji preglednici.

Starost (leta)	Kalij (mg/dan)
1-3	1100
4-6	1300
7-9	2000
10-12	2900
13-14	3600
15-18	4000
19-65	4000
>65	4000

Viri kalija

Živilo	Kalij (mg/100 g živila)
Fižol (suh)	1530
Rozine	782
Arašidi	660
Mandeljni	426
Cvetača (surova)	392
Avokado	365
Goveje meso (sveže)	364
Krompir (surov)	334
Piščančje meso (bedro, brez kosti in kože, sveže)	332
Svinjsko meso (sveže)	330
Banana	229
Mleko (1,5-1,8% m.m.)	155
Jogurt (1,3% m.m.)	149
Jabolko	119
Pomaranča (užitni del)	118

Vir: OPKP, 2022.

Kalij in visok krvni tlak

Znano je, da visok vnos soli (natrija) vpliva na razvoj povišanega krvnega tlaka, ki je glavni dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. V tem okviru je vpliv kalija obraten – višji vnos naj bi namreč zniževal krvni pritisk. To obratno razmerje je podprto s številnimi študijami [2]. Svetovna zdravstvena organizacija zato sedaj priporoča povečanje vnosa kalija s prehrano za preprečevanje bolezni srca in ožilja [5].

Učinek visokega vnosa kalija na krvni tlak je lahko posledica različnih mehanizmov. Domneva se, da kratkotrajen visok vnos kalija spodbuja širitev žil, preko relaksacije gladke mišičnine v stenah žil (vazodilatacija). Vsaj delno, naj bi kalij vplival tudi na izločanje natrija – nizek vnos kalija namreč potencialno vodi v zadrževanje natrija v telesu kot posledica motenj v njegovem izločanju [2,7]. Zaradi kompleksnosti teh mehanizmov nekatere študije navajajo, da je potrebnih vsaj 2-4 tedne preden so učinki višjega vnosa kalija opazni [2,6]. Med drugimi možnimi mehanizmi so sicer navedeni tudi učinki na inzulinsko občutljivost, oksidativni stres in vnetja [2].