Blog

Med ključnimi cilji Svetovnega akcijskega načrta za preprečevanje in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni 2016-2030, je tudi 30% relativno zmanjšanje vnosa natrija/soli do leta 2030. Za dosego tega cilja bodo potrebne celovite strageije, ki lahko vključujejo obvezne tarčne vrednosti v ključnih kategorijah živil, preoblikovanje živil, pa tudi izobraževanje in ozaveščanje tako posameznikov kot industrije. Kot dodatno možnost pa je Svetovna zdravstvena organizacija z novimi priporočili izpostavila tudi uporabo nadomestkov soli (t.j. soli z zmanjšano vsebnostjo natrija), ki vsebujejo kalijev klorid.

Kakšen je trenuten vnos soli in zakaj ga je pomembno zmanjšati

Visok vnos soli je eden izmed ključnih prehranskih dejavnikov, ki vplivajo na tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka in posredno srčno-žilnih bolezni. Z namenom znižanja tveganja Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča največ 2,0 g natrija/dan (oziroma 5,0 g soli/dan) pri odrasli populaciji (1). Nedavno objavljeni podatki za odrasle prebivalce Slovenije kažejo, da je povprečni vnos soli dvakrat višji od priporočenega in znaša okvirno 10 g/dan (2).

Strategije zmanjševanja vnosa soli

Leta 2013 je bil sprejet Svetovni akcijski načrt za preprečevanje in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni 2016-2020 (kasneje podaljšan do 2030), ki med ključnimi cilji izpostavlja tudi 30% relativno zmanjšanje vnosa natrija/soli (3). Za dosego tega cilja je potrebna celovita strategija, ki vključuje različne deležnike – od vladnega sektorja in živilskih proizvajalcev do posameznikov. SZO med najučinkovitejše ukrepe (t. i. Best Buys) uvršča predvsem tiste, ki so usmerjeni v sestavo živil in ponudbo obrokov (4). Med njimi so:

Preoblikovanje (reformulacija) živil za znižanje vsebnosti natrija in postavitev ciljnih vrednosti za živila in obroke, pripravljene izven doma (tj. v restavracijah, ipd.).
Postavitev podpornega sistema za obrate organizirane prehrane v institucijah kot so bolnišnice, šole ali delovna mesta, ki bi omogočal lažje oblikovanje obrokov z nižjo vsebnostjo natrija
Implementacija označb na prednji strani živil (angl. Front-of-pack labelling)
Uporaba medijskih kampanj za ozaveščanje.

Ta navajajo, da je v okviru doseganja priporočenega vnosa soli (<5 g/dan), zmanjšanje uporabe kuhinjske soli pomemben del strategij za zmanjševanje vnosa soli. Če pri pripravi hrane doma uporabljamo kuhinjsko sol, SZO pogojno priporoča njeno zamenjavo z nadomestki soli, ki vsebujejo kalijev klorid (KCl). To priporočilo velja le za odraslo populacijo, in ne vključuje nosečnic ter posameznikov z ledvičnimi boleznimi ali drugimi zdravstvenimi stanji in okoliščinami, ki bi lahko vplivali na izločanje kalija (npr. osebe, ki uživajo nekatere vrste diuretikov). Pred morebitno uporabo je tako za bolnike priporočljiv obisk in pogovor z osebnim zdravnikom.

Poleg omenjenega pa lahko posamezniki tudi sami prispevajo k zmanjšanju vnosa soli z enostavnimi ukrepi, kot so izogibanje dosoljevanju hrane pri mizi, uživanje zadostnih količin zelenjave in sadja ter spremljanje vsebnosti soli na označbah živil. (Več o strategijah za zmanjšanje vnosa soli si lahko preberete tukaj).